ŠESTI NASTOP

Glažek inu ti poprejšni

GLAŽEK: Pohlevni služabnik!

TULPENHEIM: Dober večer, Glažek!

GLAŽEK: Jest sim ga en poliček serknil, de se je duša pervezala, vidijo; zdej naj pak z mano zašafajo.

MONKOF: Al niso tudi vejst zapili?

GLAŽEK: Lubiček, vejst inu doktarstvu se nič kaj ne glihata.

TULPENHEIM: Tok se bomo mi terjé tedej bol glihali.

GLAŽEK: Posebna čast!

TULPENHEIM: Al vže vedó vse?

GLAŽEK: Vže vejm, lubiček! --- Monkof so mi vse natanku povedali. Eno reč bom pohlevnu prosil: de me per mojmu imenu ne bodo klicali, kader bo kdo zraven. Jest vejm, zakaj; vidijo, vsaki človek ima svoje sovražnike --- Lublanski gospodje so mi en malu folš zavolo moje vučenosti. Me zastopijo?

TULPENHEIM: Nič naj se ne bojé! --- Tiho! Eden pride --- Bratec, ti se tukej doli skrij, v te ulice! --- H Glažku. Oni pak kje v pšenico. --- Bi ne blo dobru, ke bi nas kdo tukej vkup najdel --- -

GLAŽEK: O joj, moja baróka! ---

TULPENHEIM: Se bo vže zupet popravila. --- Monkof inu Glažek gresta vsaki na eni plati doli