OSMI NASTOP

Micka na okni inu Tulpenheim

TULPENHEIM: Micka! --- Micka! ---

MICKA: Schönheim!

TULPENHEIM: Lubezniva Micka!

MICKA: So vsi vkup?

TULPENHEIM: Vsi, lubca!

MICKA: V eni uri naj se tam na prélazi znajdejo; jest jih bom na vert noter pustila, kader bodo vže oča spali.

TULPENHEIM: Oh, Micka! --- Koku težku bom jest to srečno uro dočakal! Moje serce bo zgorelu od prevelike žele ---

MICKA: Kaj me res toku močnu lubijo?

TULPENHEIM: Jest bom še od lubezni obnôril ---

MICKA: Oni so vže gvišnu lublanske punce tudi štmali ---

TULPENHEIM: Jest? --- En kamen ratej, če sim kedaj katero drugo štmal koker tebe!

MICKA: Naj si nikar ne zakónejo! Bi bilu škoda, ke bi en tak zali gospod kamen ratal --- Je vže njih stric umerl?

TULPENHEIM: Ne bo več dolgu vlekel, zdej ima vže šest dohtarjov okoli sebe ---

MICKA: Tiho! Oča me kličejo --- Se bomo vidili, Schönheim!

TULPENHEIM: Bog te obári, angelček!